Šentjanževka se v ljudskem zdravilstvu uporablja že več kot 2000 let in je morda to razlog, da je ena izmed najbolj raziskanih zdravilnih rastlin. Zdravilne učinkovine v šentjanževki delujejo tako na naše psihično stanje kot tudi na organe. Pripisujejo ji sposobnost lajšanja bolečin, protivnetnega, antibiotičnega in protibakterijskega delovanja. Substance, ki so po lastnostih sorodne hiperforinu pa naj bi uničevale celice raka debelega črevesja.
Danes se pogosto omejujemo zgolj na zunanjo uporabo šentjanževkinih izvlečkov, v ljudskem zdravilstvu pa so jo uporabljali tudi za zdravljenje vročičnih obolenj ter jetrnih in žolčnih težav. Ker v zgodovini niso poznali sintetičnih antidepresivov, so šentjanževko uporabljali tudi za zdravljenje živčnih bolezni, histerij in depresij. Zunanje pa so jo uporabljali tako, kot jo uporabljamo še danes: namočili so jo v olje in z njim zdravili rane, opekline, praske, ekceme ali udarnine.
Šentjanževka dokazano deluje protiglivično. protivnetno, protibakterijsko, in protibolečinsko. Uporabimo jo lahko tako pri težavah zaradi vnete kože, oteklin, izpuščajev, pikov žuželk kot tudi v primeru težav zaradi turov, išiasa, zvinov ali mišičnih in sklepnih bolečin.
Med pripravo macerata se olje obarva od medeno rjave pa vse do opečnato rdeče barve. Če se maceracija odvija na sončni svetlobi (na okenski polici) se bo olje obarvalo vse do temno opečnate, skoraj rjave barve, če se pa odvija v temnem prostoru, se bo obarvalo le do medeno rjave barve.
Macerat lahko uporabljamo nerazredčen kot masažno olje ali kot nosilno olje v naših kozmetičnih proizvodih. Ker mu pripisujejo fototoksičnost, odsvetujemo uporabo pred izpostavljanjem neposrednim sončnim žarkom.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.